Kako želi EU porabiti zamrznjene ruske milijarde

Kot poroča bruseljski portal Politico, je v zadnjih tednih prišlo do dramatičnega preobrata v politični dinamiki glede uporabe ruskih sredstev, ki jih je EU po začetku ruske invazije zamrznila. Gre za okoli 140 milijard evrov sredstev.

Evropski politični odločevalci so več kot tri leta in pol vztrajali, da se ta sredstva ne smejo uporabljati neposredno in da se za pomoč Kijevu lahko uporabljajo zgolj obresti. Zdaj pa so evropski voditelji vedno bolj naklonjeni ideji, da bi Ukrajini namenili "brezobrestna reparacijska posojila" z zagotovili, da bi se ta denar porabil za nakupe orožja evropskih proizvajalcev.

"Potrebujemo bolj strukturno rešitev za vojaško pomoč Ukrajini, zato sem predlagala idejo reparacijskega posojila, ki temelji na ruskih zamrznjenih sredstvih. S tem bi okrepili našo lastno obrambno industrijo, saj bi se del posojila uporabil za nabavo znotraj EU," je v torek dejala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen.

Voditelji držav članic EU so namreč v sredo na neformalnem vrhu v Köbenhavnu razpravljali predvsem o krepitvi evropskih obrambnih zmogljivosti in nadaljnji podpori Ukrajini v njenem boju proti Rusiji. Pogovori pa so tekli tudi v smeri, kako porabiti zamrznjena ruska sredstva in ob tem preprečiti, da bi države, naklonjene Kremlju – predvsem Madžarska in Slovaška – načrt blokirale z vetom.

Nemški kancler Friedrich Merz je predlagal, da naj Ukrajina takšno posojilo porabi za nakup orožja, proizvedenega v EU, in ne za obnovo uničene infrastrukture. Po poročanju portala Politico naj bi njegov predlog naletel na širšo podporo znotraj unije.

"Če Ukrajina izgubi vojno, ne bo ničesar, kar bi lahko obnavljala," je za omenjeni portal dejal eden od evropskih diplomatov.

Francija, ki je sicer izrazila nekatere pomisleke glede pravne utemeljitve takšnega posojila Ukrajini, podpira Merzev predlog, da se sredstva usmerijo v vojaško opremo, proizvedeno v EU, je sporočil predstavnik urada francoskega predsednika Emmanuela Macrona.

Švedska in Finska sta EU poslali pismo, v katerem sta Unijo pozvali k uporabi 140 milijard sredstev za "prispevek k evropski varnostni in obrambni zmogljivosti z večjo integracijo Ukrajine v EU". Tako naj bi obe nordijski državi poudarili pomen industrijskega sodelovanja, izpostavili pa sta tudi, da je zagotavljanje sodobne vojaške opreme Ukrajini na vseh področjih ključen del evropskih zagotovil o podpori.

Na drugi strani pa so nekatere države že izpostavile pomisleke glede vojaške naravnanosti posojila. Po poročanju Politica naj bi si prizadevale, da bi se lahko Ukrajina sama odločila, kako bi porabila ta denar.

"V idealnem primeru bi posojilo lahko predstavljalo proračunsko podporo, o kateri bi Ukrajina sama odločala. Manj kot bo pogojevanja glede uporabe, boljše bo to posojilo," je navedel eden od višjih evropskih diplomatov, ki je želel ostati anonimen.

Evropska komisija je minuli četrtek v pisnem sporočilu predlagala, naj Ukrajina posojilo uporabi tako za nakupe evropskega orožja kot za običajno proračunsko podporo, natančno razmerje pa naj bi določili voditelji držav članic EU.

Kijevu namreč precej primanjkuje sredstev za obrambo pred rusko vojsko, voditelji pa imajo le še nekaj mesecev časa, da najdejo rešitev, kako Ukrajini pomagati. Zamrznjena ruska sredstva trenutno ležijo na računu Evropske centralne banke.

Finančni ministri držav članic še vedno razmišljajo o "kreativnih finančnih mehanizmih", ki bi bili potrebni za izvedbo takšnega posojila. Ob tem pa se poraja vprašanje, kako bo pravna utemeljitev Komisije o zaplembi ruskega denarja zdržala morebitno sodbo na sodišču, saj je ruski predsednik Vladimir Putin že zagrozil s tožbo, če bo EU skušala "poseči po ruski lastnini".

Prav tako je še veliko nejasnosti o tem, ali bi lahko spremenili način potrjevanja sankcij iz soglasnega glasovanja v glasovanje s kvalificirano večino. Na tak način bi lahko iz odločanja izločili Madžarsko in Slovaško.

"Še vedno smo v neznanih vodah, pod katerimi pogoji bi se lahko uporabilo glasovanje s kvalificirano večino," je dejal Armin van Bogdandy, strokovnjak s področja javnega in mednarodnega prava. "Pogodba EU sicer dovoljuje glasovanje s kvalificirano večino v izrednih razmerah, na primer, kadar država članica očitno ravna v nasprotju z osnovno solidarnostjo EU," je še dodal.